Opis in fotogalerija

Novega dusterja smo prvič testirali pred časom in zapisali, da je v primerjavi s predhodnikom sodobnejših oblik, tako navzven kot v notranjosti. Trpežnost je še vedno prioriteta, a se, prevladujoči trdi plastiki navkljub, vseeno pojavlja veliko elementov, ki jih morda ne bi pripisali nizkocenovniku. Verjetno je bil najboljši dokaz tega tudi tokratni testni avtomobil z napredno in tehnično precej zapleteno hibridno pogonsko tehniko.

Polni hibrid je na voljo le s sprednjim pogonom, a se z 21 centimetri oddaljenosti od tal prav nič ne boji terena.

Gre za pogonski sklop, ki je sicer že dobro poznan iz Renaultovih modelov, pa tudi Dacia ga je že uporabila v joggerju. Kombinacija 1,6-litrskega bencinskega in dveh električnih motorjev ponuja sistemsko moč 103 kW (140 KM), pri čemer eden od e-motorjev ni v funkciji pogona, pač pa je to zaganjalnik in generator s funkcijo stabiliziranja delovanja samodejnega menjalnika. Avtomobil lahko veliko časa vozi izključno na elektriko, a le, če so obremenitve majhne, sicer se zažene bencinski stroj. Ta sam po sebi ni pretirano zmogljiv, zato se na kakšnem avtocestnem klancu kar lepo »zadiha«. Takrat je v kabini slišati precej hrupa, a ne le od motorja, ampak tudi s cestišča in vetra okoli ostrih karoserijskih oblik. Če smo pri joggerju in malih renaultih lahko zapisali rekordno nizke porabe, se je tokrat izkazalo, da terenska aerodinamika zahteva svoj davek, zato se je povprečje gibalo okoli sedmih litrov.

Glede na tip avtomobila je po našem mnenju izmerjena poraba precej primerljiva z dizelsko, če bi bila ta možnost še vedno na voljo. Za razliko od dizla pa je polni hibrid v ponudbi le s sprednjim pogonom in samodejnim menjalnikom. Za ta denar pa enako opremljenega dusterja dobite kot malenkost šibkejši blagi hibrid z ročnim menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Kateri je vam bolj pisan na kožo, presodite sami, pripravite pa se na to, da nobenega domov ne boste odpeljali za manj kot 25 tisočakov.