Opis in fotogalerija

Klasika v sodobni obliki je po navadi recept za uspeh – tudi pri avtomobilih, kar ne nazadnje dokazujeta mini in fiat 500, po prvih vtisih sodeč pa je na zelo dobri poti tudi renault 5. Z eno, vse prej kot nepomembno razliko – na voljo je namreč le z električnim pogonom, medtem ko minija lahko poganja tudi bencinski motor, kakršnega je pred nedavnim dobil še prenovljeni fiat 500 (v kratkem bo na voljo tudi pri nas).

Kakor koli, z novo petko se Renault duhovno vrača k uspešnemu modelu iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Seveda zasnovanega sodobnemu času primerno, kar med drugim pomeni tudi električni pogon ter vso potrebno varnostno in drugo opremo, ob tem pa, vsaj v oblikovnem smislu, ohranja mnoge prepoznavne linije – sprednje žaromete, bočno silhueto ter zadnje luči, ki se v podrobnostih zgledujejo po slavnem turbu. No, podobnosti je še precej, le poiščite jih, tisti vložek s številko 5 na sprednjem pokrovu pa je zanimiv dodatek sodobnega časa – ne, ne le s stilskega vidika, prikazuje namreč tudi stanje napolnjenosti baterije.

Ta je bila v testnem avtomobilu manjša od obeh razpoložljivih, in sicer litij-ionska s 40 kWh neto kapacitete, ki obljublja okoli 300 kilometrov vožnje z enim polnjenjem – tako na papirju kot tudi v praksi, saj smo med testom zlahka brez težav dosegli to vrednost. Resda pretežno po mestu in okolici, torej na ulicah urbanih središč in podeželskih cestah, kjer se renault 5 tudi najbolje počuti. Avtocesta ga precej bolj utrudi, pa tudi sicer je po svojem značaju predvsem šik mestni avtomobil, ki prepriča z okretnostjo (obračalni krog 10,3 metra), pri parkiranju navduši s kompaktnimi  zunanjimi merami (dobrih 10 centimetrov je krajši od renaulta clia), obenem pa tudi z več kot solidnimi zmogljivostmi, vsaj v pogledu pospeševanja. In to kljub temu da gre za šibkejšo različico s sinhronskim motorjem z 90 kW (122 KM) na sprednji osi – na voljo je še močnejša s 110 kW (150 KM) in 52-kWh baterijo. Avtomobil je prijetno poskočen tako pri speljevanju ob semaforjih kot tudi pri vključevanju s stranske ceste, z natančnim volanom in dobro uravnoteženim podvozjem ponuja dober občutek tudi med nekoliko hitrejšo vožnjo, obenem pa dovolj učinkovito blaži različne udarce s ceste, čeprav pri tem ni pretirano mehak.

V notranjosti je oblikovno nekaj manj drzen kot navzven, a kljub temu lepo narejen, z dvema zaslonoma premera 25,6 centimetra sodoben, z obliko zračnikov in tkanino na armaturni plošči nekoliko v retro stilu. Pikolovski kolega se je sicer obregnil ob stikala za pomik stekel na vratih (ki so, če se ne motim, iz prejšnje generacije clia), mene je bolj zmotila Renaultova arhitektura treh ročic na desni strani volana – poleg klasične za vklop brisalnikov in konzole za upravljanje radia najvišje nasajena skrbi za izbiro smeri vožnje oziroma »menjalnik« – to, da je brez parkirne funkcije (P) je nenavadno in terja nekaj privajanja (vklop parkirne zavore s stikalom na sredinski konzoli), prav tako včasih, če ste prehitri, preklapljanje iz D v R »ne prime« (in obratno). Infotainment je znan Renaultov openR link z Googlovo podporo (uporaba vgrajene navigacije računa tudi preostanek baterije na cilju oziroma po potrebi predlaga polnjenje) in kot celota dobro zasnovan tako glede funkcionalnosti kot tudi odzivnosti. Grafika je jasna in ostra, meniji logični, različne nastavitve (comfort, eco, sport in personal) lahko izbirate s posebnim gumbom na volanu. No, stikala so tu žal haptična (na dotik občutljiva površina), je pa zato na sredinski konzoli vrsta klasičnih stikal za upravljanje klimatske naprave.

To prispeva k še boljši celostni ergonomiji, kateri solidno osnovo postavljata tudi izdatno nastavljiv voznikov sedež in volan. Sprednja sedeža sta prijetno čvrsta, sedi se dobro in prostora je v vse smeri tudi za višjerasla voznika in sopotnika povsem dovolj. Zadnji sedeži so nekoliko bolj utesnjeni, predvsem v predelu nog (tudi če na sprednjem ne sedi pretiran dolgin), saj stopal ne morete poriniti pod sedež pred seboj (visok pod zaradi baterije v dnu). Brez skrbi, z nekaj potrpežljivosti se da sedeti, medtem ko otroci kakšnih večjih zadreg tam ne bodo imeli. Enako velja za prtljažni prostor s sicer precej visokim robom, kamor spravite tudi polnilni kabel za javno polnilnico AC. No, tu renault 5 zmore 11 kW in na hitri polnilnici DC do 80 kW (v praksi čez 65 kW ni šlo), kar pomeni dobre pol ure za polnjenje z 10 na 80 odstotkov. 312 kilometrov vožnje uradno zmore z enim polnjenjem, v mešanem režimu mestnih ulic in podeželskih cest podobno tudi v praksi. 

Pričakovan rezultat, medtem ko je cena slabih 30 tisočakov (brez upoštevanih morebitnih akcijskih popustov in subvencije v višini 7.200 evrov) podobna električnemu miniju ali fiatu 500e. Ne nazadnje to niti ni tako malo in ja, obstajajo tudi cenejši električni malčki ali pa za ta denar dobite eno številko večji avtomobil, a če želite k dobri tehniki dodati še dobršno mero stila, potem je izbira jasna.