Opis in fotogalerija

Pravzaprav je nova enka izgubila celoten i, saj nosi preprostejšo oznako 120 in ne 120i, kot jo je imel predhodnik. Čeprav si z njim deli tehnično osnovo in ga zamenjuje že po petih letih, ne gre za prenovo, temveč za novo generacijo z oznako F70. No, platforma v osnovi resda ostaja enaka, a so inženirji povečali strukturno trdnost ter dodelali podvozje in krmiljenje, oblikovalci pa zunanjo podobo in notranjost. So dobro opravili svoje delo? Berite naprej. Kar se športnega značaja tiče, prav gotovo. V ovinkih je nova enka odličen partner vsakemu dinamike željnemu vozniku, saj natančno leži na cesti, v ovinek zapelje z milimetrsko natančnostjo (občutek na volanu je žal malce preveč sterilen, brez pravih povratnih informacij) in ob tem zagotavlja veliko mero vozniških užitkov. Pri pretiravanju ostaja na varni strani in začne najprej z nosom siliti proti zunanji strani ovinka, kar se na hladnem asfaltu in na ožjih, 195 milimetrov širokih zimskih pnevmatikah zgodi razmeroma hitro. Serijsko je avto obut v pnevmatike 205/55 R17, za doplačilo naj bi testni imel 18-palčna kolesa.

Z veseljem bi se odrekel drobcu športnosti v zameno za udobnejše, bolje uravnoteženo podvozje.

Zelo dobri legi pri športni vožnji po ovinkasti podeželski cesti botruje tudi čvrsto podvozje, ki pa kot celota ni najbolje uravnoteženo. Čeprav je bil testni avto opremljen s prilagodljivim podvozjem M oziroma blažilniki, ki s posebnim ventilom samodejno prilagajajo pretok olja in s tem trdoto, pa je blaženje udarcev s ceste vseeno precej grobo. Tudi pri višjih hitrostih na avtocesti neravnin ne blaži zares učinkovito, avto zato težje drži smer in vseskozi zahteva manjše popravke z volanom. Oznaka 120 pomeni kombinacijo prisilno polnjenega 1,5-litrskega bencinskega motorja s 115 kW (156 KM) in blagohibridnega elektromotorja s 15 kW (20 KM). Slednji pomaga zmanjševati porabo goriva in prispeva k večji sistemski moči 125 kW (170 KM), kar glede zmogljivosti ne pušča odprtih želja in je dovolj za pospešek do stotice v manj kot osmih sekundah. V športnem režimu se dobro ujame tudi z odličnim (prestave menja hitro in zvezno, brez kakršnih koli sunkov) sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko, še posebej če prestave menjate ročno s pomočjo vzvodov na volanskem obroču. Pri bolj umirjeni vožnji in temu namenjenih režimih je pogonski sklop manj odziven, kar pri lagodnem križarjenju niti ne moti, zato pa je ob tesnem vključevanju v kolono in pri prehitevanju na magistralkah treba kar pošteno stopiti na plin.

7,8 sekunde traja pospešek do stotice, največja hitrost je 226 km/h.

V notranjosti je enka dobila znano zasnovo z dvema, rahlo proti vozniku ukrivljenima zaslonoma z operacijskim sistemom BMW iDrive 9.0. Vmesnik v obliki vrtljivega gumba se je žal poslovil, prav tako tudi večina stikal in tudi najpogosteje uporabljane funkcije morate upravljati prek zaslona. Okej, temperaturo si že lahko nastavite z eno potezo (vseeno precej manj praktično kot s fizičnim gumbom), fine nastavitve klimatske naprave so hitro dostopne prek bližnjice (nekaj jih je tudi na navideznih stikalih na konzoli med sedežema), za vse drugo se morate zakopati v podmenije. Ti so logično razporejeni in združeni v številne sklope, a izbiranje ikon v stilu tablice ali pametnega telefona je med vožnjo praktično skoraj nemogoče (pri mirujočem vozilu sicer zelo naravno in logično). Kar se kakovosti materialov tiče, je ta na visoki ravni, je pa notranjost kot celota precej pusta, brez kakšnih opaznih oblikovnih podrobnosti (še reže za zrak so le preproste luknje), vtisa ne popravijo niti vložki iz aluminija ali ambientalna osvetlitev – še več, ta je povsem zgrešena, saj odseva v vzvratnih ogledalih in ponoči pri vožnji vzvratno zato ne vidite praktično nič (ja, da se jo izklopiti). Ne glede na to pa je ergonomija za ravno prav velikim in ravno prav debelim volanskim obročen brezhibna, čvrsti sedeži z ustreznim oprijemom so izdatno (ročno) nastavljivi, prostora na sprednjih dveh je dovolj tudi za višjerasle. Zadaj ga ni ravno v izobilju (čeprav dva odrasla tam sedita brez večjih zadreg), prtljažni prostor pa zaradi blagohibridnega pogona (baterija v dnu) razmeroma majhen.

S cenovnega vidika nova enka ostaja pravi BMW – dobrih 36.000 evrov stane v osnovi oziroma z doplačili testnega vozila (predvsem na račun športnega paketa M) deset tisočakov več. Po drugi strani pa žal ne premore več tiste pike na i, ki jo je imela nekoč in jo še danes ima marsikateri drug BMW.