Opis in fotogalerija

Nemška premijska trojica s svojimi kombilimuzinami razreda C, sem ob tokrat preizkušeni Audijevi trojki sodita še Mercedesov razred A in BMW serije 1, cilja vse bolj na mlajše kupce. Ti modeli namreč z vsako novo generacijo postajajo stilsko bolj razigrani in ponujajo vse več možnosti personalizacije z raznovrstnimi okrasnimi dodatki tako za zunanjost kot notranjost, med drugim z vse bolj pisanimi ambientalnimi osvetlitvami v slogu potujočih lunaparkov. Vsem trem je skupno tudi, da precej stavijo na dinamičnost. To je za A3 sportback veljalo že pred prenovo in velja še bolj po njej. Ohranil je ostre linije sprednjih žarometov, ki po novem s tehniko LED omogočajo različne svetlobne podpise, namenili pa so mu širšo masko in agresivneje oblikovan sprednji odbijač ter zadnjega z velikim usmerjevalnikom zraka v slogu najbolj športne različice RS3. Testni je bil odet v novo temno zeleno kovinsko barvo, ki mu zelo pristaja, krasili pa so ga še opcijski karoserijski elementi v črni barvi, 18-palčna lahka in prav tako črna platišča ter siva okrasna folija z logotipom znamke na stebričkih C.

16.040 evrov je znašal seštevek bolj ali manj opcijskih ekskluzivnih dodatkov.

Podobno velja za notranjost, kjer ostre linije, zlati pa oblika zračnikov ob instrumentni plošči, spomnijo na novejše lamborghinije. To sicer verjetno ni naključje, saj je Lamborghini od leta 1998 v Audijevi lasti. In čeprav si A3 za razliko od nekaterih drugih hišnih modelov, kot je na primer Q8, z lamborghiniji ne deli prav nobene tehnike, tako tudi v kabini jasno kaže, da želi biti bolj športen kot eleganten. Notranjost je sicer po prenovi doživela nekaj manjših sprememb, med drugim na sredinski konzoli, ki je namesto majhne prestavne ročice dobila nov, še manjši gumb za upravljanje samodejnega menjalnika. Rahlo so spremenjeni zaključki prezračevalnih rež, novi materiali pa poskrbijo za bolj premijski občutek kakovosti. In tu je tudi omenjena ambientalna osvetlitev, ki ob letvici na armaturni plošči, sredinski konzoli in vratnih oblogah vključuje tudi osvetlitev odlagalnih mest in osrednjega dela vratnih oblog, pri čemer je med številnimi možnostmi mogoče izbrati tudi dvobarvne kombinacije, na primer milo rečeno živahno rdeče-modro. Na srečo pa so pri Audiju s prenovo ob dveh zaslonih ohranili tudi klasične gumbe in stikala, med drugim za upravljanje klimatske naprave.

Čeprav ni športnik, bo s čvrstim vzmetenjem bolj pisan na kožo dinamičnim voznikom, manj pa tistim, ki cenijo predvsem udobje.

Preizkušeni A3 je poganjal 1,5-litrski blagohibridni turbobencinar v kombinaciji s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom. Čeprav v tem primeru ne moremo govoriti o športnosti, za kar sta na voljo bistveno bolj popoprani različici S3 in RS3, je s 110 kW (150 KM) dovolj živahen in poskočen. Menjalnik deluje hitro in uglajeno, a bi lahko bil odločnejši pri speljevanjih. Da gre za izbiro, ki bi utegnila biti najboljša za večino kupcev, potrjuje zmerna poraba goriva. Ta je na testu znašala 6,4 litra na 100 kilometrov. Več kot zadovoljive so tudi vozne lastnosti. Vzmetenje je čvrsto in dovoli zelo malo prečnega nagibanja, volanski mehanizem (testni avto je bil opremljen z opcijskim progresivnim krmiljenjem) pa dobro poroča o dogajanju pod kolesi in daje dober občutek nadzora. Zato se je z njim prav prijetno tudi hitreje zapoditi med ovinke. Če se boste s preveliko vnemo zapodili po spisku dodatne opreme, pa bo zelo hitro zrasla njegova končna cena. Testni avtomobil je ob naštetih estetskih elementih s spiska doplačil imel še nekaj sladkorčkov, kot so paket MMI z navigacijo in zvočnim sistemom Sonos, paket asistenčnih sistemov za vožnjo in parkiranje ter matrične žaromete LED, a tudi bolj običajne elemente, kot sta prilagodljivi tempomat in sistem za pomoč pri speljevanju v klanec, za katera je prav tako treba doplačati. Tako pa, kot smo pri nemških premijskih znamkah navajeni, dodatni tisočaki kar letijo. V tem primeru se jih je na 34 osnove nabralo kar 16 in nekaj drobiža.