Opis in fotogalerija

Po volkswagnu ID.4 in njegovih bližnjih sorodnikih, audiju Q4 e-tron in škodi enyaq, smo preizkusili še model ID.5. Čeprav je razlika med obema ID praktično le v omenjenem zadnjem delu vozila, kot oblikovna celota deluje precej bolj skladno, vsaj za moj okus.

Proti zadku spuščajoča se streha resda nekoliko okrni prostor za zadaj sedeče potnike, a v resnici ne toliko, da tam ne bi mogla udobno sedeti dva povprečno visoka odrasla človeka. Po dolžini in širini je namreč enako radodarno odmerjen kot v ID.4, v višino ga je ob stekleni strehi – vsaj tako pravijo uradni podatki – štiri centimetre manj. Ne glede na to je prostora dovolj in še posebej na sprednjih sedežih lahko tudi višjerasli pošteno zadihate, nasploh se čvrsti sedeži lahko pohvalijo s solidno oporo telesa in izdatnimi nastavitvami, tako da boste vozniki, ne glede na višino in telesna razmerja, brez težav našli ugoden položaj za volanom. Ta nudi tako zadosten višinski kot vzdolžni pomik, minimalistična, digitalna armaturna plošča pa se pomika skupaj z njim, da je pogled nanjo vedno optimalen. Informacijsko bogat in obenem jasno pregleden je tudi sistem hud, tu pa se funkcionalnost počasi neha. Ja, žal, tako kot pri drugih sodobnih volkswagnih za uravnavanje temperature in glasnosti skrbijo nerodni drsniki, ki so za povrh neosvetljeni, tako da se ponoči pri tem početju počutite kot Stevie Wonder. Okej, glasnost lahko spreminjate na volanskem obroču (ja, spet z nerodnim drsnikom …). Zato pa je infotainment z osrednjim zaslonom premera 30,5 centimetra tokrat deloval brezhibno, pohvali se lahko z ostro in jasno grafiko ter preglednimi meniji, podprt s programsko opremo 3.0 pa nudi nekatere dodatne uporabne, kot so ohranjanje zdravja baterije (možnost polnjenja do 80 odstotkov), dodaten meni za polnjenje, izboljšana pomoč pri načrtovanju poti, optimiziran prikaz pri aktivni navigaciji, izboljšane spletne storitve in sprotno posodabljanje sistema z dodatnimi funkcijami.

72,4 kW je med testom znašala največja moč polnjenja – kljub hitri 120-kW polnilnici in 135-kW DC-polnilcu v vozilu.

ID.5 je na voljo le z večjo baterijo, 82 kWh oziroma 77 kWh neto kapacitete ima, kar po tovarniških podatkih in standardu WLTP obljublja do 512 kilometrov dosega. V praksi, seveda, manj – preizkusili smo ga pozimi in pri temperaturah okoli ledišča je realni doseg dobrih 300, morda 350 kilometrov. Pri tem velja omeniti, da je bilo testno vozilo opremljeno s toplotno črpalko (v praksi ta za nekaj kilovatov zmanjša porabo energije oziroma za nekaj deset kilometrov poveča doseg), ki pa jo Volkswagen pri svojih modelih do nadaljnjega umika iz ponudbe in je ni mogoče naročiti niti za doplačilo. No, da je realni doseg manjši od obljubljenega, smo bolj ali manj pričakovali, ne pa tudi tolikšnih težav pri polnjenju – kljub ultrahitri polnilnici, enkrat s 120 kW in drugič s 350 kW moči, in vgrajenemu DC-polnilniku s 135 kW je največja moč polnjenja v prvem primeru znašala le dobrih 72, v drugem približno 50 kW … Ne, ni bilo izjemno mraz (običajne zimske temperature okoli ničle), ob priklopu je bilo stanje baterije nekje 25 do 30 odstotkov in vozilo je bilo priklopljeno vsaj pol ure. Tistih 29 minut do 80 odstotkov se tako zdi popolnoma nerealnih in za konkretno polnjenje na poti računajte vsaj eno uro … torej več, kot trajata »kava in wc«.

300–350 kilometrov je znašal realni doseg med testom; v mešanem režimu vožnje in pri temperaturah okoli ničle.

Zato pa se glede zmogljivosti srednja možnost s 150 kW (204 KM) kaže kot prava izbira, saj je tako motoriziran ID.5 dovolj poskočen in živahen za vsakodnevno vožnjo, resda brez kakšnega pretiranega sunka ob pritisku na stopalko in s pogonom zgolj na zadnji kolesi. Smo pogrešali štirikolesni pogon? V resnici ne. Na podlagi z dobrim oprijemom s trakcijo ni težav, na spolzki podlagi elektronika učinkovito opravi svoje delo, prav nobenih težav na tisti kaotični ponedeljek nismo imeli niti na zasneženi, ovinkasti cesti s kar nekaj konkretnimi vzponi in spusti (cesta od Logatca proti Žirem, če poznate). In vožnja? Podvozje je dobra kombinacija udobja in dinamike, morda je za spoznanje bolj čvrsto kot pri audiju Q4 sportback (oba smo preizkusili z 20-palčnimi kolesi in pnevmatikami enakih mer), progresivni volan nudi razmeroma dober občutek in po drugi strani vseeno ni toliko čvrst, da bi bil moteč pri parkiranju. Kakšnih posebnih vozniških užitkov kot celota ID.5 sicer ne nudi, a se zato oddolži z zanesljivo lego na cesti in, pod črto, uravnoteženimi voznimi lastnostmi.