Resni ljudje vas že dolgo opozarjajo na to, da modni priključni hibridi niso varčni ob ravnanju s pogonskim gorivom, temveč kvečjemu formula za še večjo povprečno porabo pogonskega goriva, ker se naokoli ne prevažate z enim, temveč z dvema pogonskima sklopoma, ob tem pa s seboj vlačite še večjo količino akumulatorjev.

Dodatna masa je največji sovražnik vseh transportnih sredstev, ker vam oklesti zmogljivosti in privzdigne povprečno porabo, obstaja pa tudi fizikalno pravilo, ki pravi da težji ko je avtomobil, več energije potrebujete za njegovo samodejno premikanje. Očitno pa ta pravila igre niso jasna številnim kupcem modnih priključnih hibridov, ki jih lakaji marketinga (neresni novinarji) ob navezi s slaboumnim marketingom pridno prepričujejo v prednosti takšne pogonske zasnove. Te prednosti se pokažejo samo takrat, ko uporabniki takšnih vozil redno in dosledno uporabljajo električne pogone, v nasprotnem primeru ste dobili samo dobro dodatno obteženo vozilo, ki bo popilo še več pogonskega goriva kot običajni, klasično gnan avtomobil.

Priključni hibridi so v bistvu samo rešilna bilka proizvajalcev ogromnih in čedalje težjih avtomobilov, ker lahko na ta način na papirju ob spregi z nerealnim ciklom WLTP dosežejo neverjetno nizke emisije CO2 izpustov in pravljično povprečno porabo pogonskega goriva v območju od 1,5 do 2-litrov na 100 prevoženih kilometrov, s tem lažnim prikazovanjem dejstev o porabi in ustvarjenem CO2 odtisu pa lahko prelisičijo zakonodajo in norme glede še dovoljenih CO2 izpustov, drugače bi morali plačevati še višje kazni zaradi onesnaževanja okolja z njihovimi neverjetno 'ekološkimi' izdelki. Skratka, farsa na kubik … Sedaj smo dobili kredibilne izsledke zaposlenih v inštitutu Fraunhofer, ki so analizirali podatke približno enega milijona evropskih priključnih hibridov, izdelanih od leta 2021 do leta 2023.

Od leta 2012 naprej je evropska zakonodaja prisilila proizvajalce vozil v vgradnjo tako imenovanih OBFCM (On-Board Fuel Consumption Monitoring) sistema, ki evropski agenciji za okolje (EEA) v realnem času preko interneta dostavlja anonimne podatke o povprečni porabi goriva vozil, ki so že opremljena s tem sistemom. Na ta način so zaposleni v inštitutu Fraunhofer lahko prišli do realnih podatkov glede povprečne porabe priključnih hibridov, ki s marketinškimi pravljicami seveda nimajo nobene zveze. Ugotovili so tudi splošno pravilo, ki pravi, da je delež striktno električno opravljenih voženj pri težjih in močnejših (v pogledu zaloge 'konj') vozilih zelo skromen, ker se lastniki takšnih vozil požvižgajo ne okoljevarstvo, bistveno za njih pa je, da so bili lahko zaradi nakupa priključnega hibrida, ki je 'kao' ekološko vozilo, oproščeni kakšnih dajatev.

To pravilo dokazujejo priključni hibridi znamke Porsche. V evropski bazi podatkov so Nemci našli 11.307 priključno hibridnih porschejev (2021-2023), vsak takšen porsche je v povprečju prevozil približno 27.000 kilometrov, v povprečju je bil vsak takšen nešportni porsche 'tankan' s samo 7 kWh (0,7 % vseh opravljenih voženj) električne energije, večino voženj so lastniki opravili izključno ob pomoči fosilnih goriv. Še najbolj pa je znanstvenike šokirala ugotovitev, da priključni hibridi tudi ob vožnji na elektriko kurijo fosilno gorivo, do sedaj smo domnevali, da je poraba fosilnih goriv v tem primeru nična. Nemci pravijo drugače in ob tem omenjajo do 3 litre dodatno (zraven elektrike …) pokurjenega goriva. Posledično so na koncu ugotovili, da obljubljenih 1,5-litra povprečne porabe v realnosti ne boste nikoli dosegli, namesto tega lahko računate na približno 6 povprečnih litrov pokurjenega goriva na vsakih 100 prevoženih kilometrov.

Poglejmo nekaj primerov priključno hibridnih vozil
- Porsche cayenne, BMW serije 7, mercedes-benz GLE (delež realno prevoženih kilometrov ob pomoči elektrike: pod 15 %). Realna poraba v teh treh primerih se giblje od 6 do 9 litrov na sto prevoženih kilometrov.
- Audi A6, BMW serije 5, mercedes-benz razreda C (delež realno prevoženih kilometrov ob pomoči elektrike: od 25 do 30 %). Realna poraba v teh treh primerih se giblje od 5 do 7 litrov na sto prevoženih kilometrov.
- Toyota prius, kia niro, ford kuga (delež realno prevoženih kilometrov ob pomoči elektrike: od 35 do 43 %). Realna poraba v teh treh primerih se giblje od 4 do 6 litrov na sto prevoženih kilometrov.

Razumni ljudje se bodo zaradi tega na splošno izogibali 'čudežnim varčevalnim strojem' v obliki priključnih hibridov in si raje omislili nakup bencinsko ali pa dizelsko gnanega vozila, blagega hibrida ali pa striktno električno gnanega vozila. Veliko izčrpnih informacij na to temo pa lahko najdete v priponki.