Primerjava stroškov lastništva v Nemčiji v maju leta 2025
Kot simpatizer blagih hibridov težko razumem motive, ki ljudi stimulirajo ob nakupu priključnih hibridov, ki so po mnenju neresnih novinarjev in slaboumnega marketinga itak 'nekaj najboljšega' v vaših življenjih.
Že pred približno 10. leti, ko so se na tržišču pojavili prvi priključni hibridi, so številni strokovnjaki opozarjali na to, da filozofija dveh pogonov nima razumne podlage, ker boste na ta način kupili od 350 do 500 kilogramov (približno) težji avtomobil, vse to pa se bo odražalo na večji obrabi zavor in delov podvozja, slabših voznih lastnostih, slabših zmogljivostih in seveda tudi pri povprečni porabi goriva, sploh takrat ko boste morali na okrog prevažati izpraznjene električne akumulatorje. Eni izmed prvih ljudi, ki so začeli opozarjati na to, da priključni hibridi niso varčna vozila, so bili šoferji nemških politikov, ki so si v imenu okoljevarstva pred približno 10 leti omislili vozni park v obliki priključnih hibridov. Ob vsakodnevnih poteh nemških politikov se je hitro pokazalo, da znajo biti takšna vozila ob neuporabi električnega pogona zelo žejna …
Sedaj, po približno 10 letih so se na nemškem in ostalih tržiščih pričeli pojavljati prvi 'odsluženi' priključni hibridi (ob tem omenjajo priključne hibride, ki so prišli na tržišče v obdobju od leta 2015 do leta 2020), ki po mnenju nemške stroke niso ravno najboljši nakup, ker vas bo lastništvo kakšnega 'zmatranega' priključnega hibrida ob vzdrževanju vozila in odpravljanju morebitnih okvar lahko izredno dobro udarilo po žepu. Poleg tega Nemci ugotavljajo tudi to, da vgrajene električne komponente niti pod razno niso imune na zob časa in obrabe. Ob tem se Nemci opirajo tudi na ugotovitve hrvaškega strokovnjaka (Vanja Katić), ki je v teh dneh v Litiji odprl prvo slovensko 'kliniko' za električna in najbrž tudi za hibridna vozila (podjetje EV Clinic). Katić je navdušen nad električnimi vozili, medtem ko glede priključnih hibridov ostaja skeptičen. Verjetno ima za to svoje razloge …
Največja težava starih priključnih hibridov leži v starosti in posledični degradaciji vgrajenih električnih akumulatorjev, ki so pri nekoč novih vozilih te vrste omogočala uporabniku približno 50 kilometrov vožnje ob uporabi električnega pogona. V večini primerov ob tem govorimo o akumulatorjih z manj kot 10 kWh kapacitete. Na udaru bodo predvsem kupci rabljenih priključnih hibridov, s katerimi so prvotni lastniki prevozili veliko (približno 100.000, od 1000 do 1500 polnjenj akumulatorjev …) kilometrov samo ob uporabi električnega pogona. 'Zmatrani' pa niso samo akumulatorji v starih priključnih hibridih, temveč tudi njihova periferna elektronika. Nemci so ob tem opisali tudi en praktični primer. Ob tem govorimo o nam neznanem nemškem lastniku medijsko nadvse čislanega (sploh na Balkanu …) BMW-ja 225xe 'Active Tourer' (omenjajo pa tudi podoben primer BMW-ja 330e (F30)) iz leta 2019, ki je z njim prevozil približno 90.000 kilometrov.
Ko mu je pri njegovem vozilu odpovedala tako imenovana "E-Maschinen Elektronik", so mu na BMW-jevem uradnem servisu za menjavo vseh 'crknjenih' električnih komponent zaračunali 7.655 evrov. V tem primeru je ta nesrečni Nemec, ki je imel to srečo, da je vozilo vedno popravljal in vzdrževal samo na uradnem BMW servisu, srečo, ker je za popravilo posledično plačal precej manj kot podobno nesrečni lastnik takšnega BMW-ja, ki je svoje vozilo servisiral samo 'pod kozolcem'. V tem primeru vam bodo na uradnem servisu znamke BMW za odpravo takšnih tegob zaračunali približno 10.700 evrov. Ob tem so na BMW-jevem servisu ugotovili tudi to, da znaša "State of Health" vgrajenih akumulatorjev samo še 79 odstotkov … Smrtna obsodba za 6 let star rabljen avtomobil, ki je na tržišču posledično vreden samo še približno 12.800 evrov.
