Študija iz leta 2015
Jensen FF
Jensen Interceptor I
Na začetku leta 2015 smo izvedeli, da bo od mrtvih vstala še ena britanska aristokratska znamka avtomobilov, pokazali so nam tudi prve modele iz gline, potem pa je vse potihnilo. Približno 11 let kasneje se zgodba o ponovni oživitvi znamke Jensen ponavlja. Jim bo tokrat uspelo?
Trenutne informacije glede obuditve tako prestižne znamke avtomobilov kot je Jensen, ki je v britanski avtomobilistični hierarhiji spadala v družbo znamk kot so Aston Martin, Bristol, Rolls-Royce in Bentley (nekoč je tja spadala tudi znamka Jaguar), so skope, vemo samo to, da mislijo novi lastniki blagovne znamke Jensen razviti in izdelati novega predstavnika pravih GT avtomobilov (kupeji in limuzine s samo enim parom bočnih vrat), ki pa bo za razliko od podobnih današnjih predstavnikov te kategorije zasnovan na novo v skladu s tradicionalnimi 'analognimi vrednotami' GT avtomobilov. Baje novi lastniki ob tem omenjajo legendarnega interceptorja (1966-1976, v treh serijah so izdelali 6.408 primerkov), ker naj bi bil prvi novi serijski model izdelan ravno v stilu in z lastnostmi legendarnega interceptorja. Poleg tega omenjajo doma razviti V8 pogonski sklop in večjo količino aluminija pri izdelavi sestavnih delov novega modela. Izdelava takšnega avtomobila pa seveda poteka ročno, ker ne bo izdelanih ravno veliko takšnih vozil.
Zakaj sploh bi Britanci radi obudili legendarnega interceptorja? Predvsem zaradi tega, ker gre za dejansko kultni avtomobil, ki po mnenju poznavalcev najlepše in najbolje uteleša zmagovito GT mednarodno kombinacijo (britanski inženiring, ameriški pogonski sklop in italijansko oblikovanje). Jay Leno je nekoč dejal, da je interceptor v bistvu 'ameriški mišičnjak' (ob tem omenja dodge coronet), ki se je šolal na Oxfordu, povedano drugače je 'mišičnjak' z gentlemanskimi manirami. Originalni interceptor (1966-1976) je nastajal v treh karoserijskih različicah, najbolj prodajno uspešna je bila 2-vratna limuzina (tovarniška kategorizacija), ki je zaradi ogromnega zadnjega strešnega okna, ki v bistvu ni okno, temveč vrata, v tehničnem pogledu 3-vratna kombilimuzina (odnosno kombikupe), obstaja pa tudi odprta 4-sedežna 'convertible' različica in pa 2-vratni kupe, ki je v bistvu kupe izpeljanka kabrioleta. Ta nepriljubljena in posledično zelo redka različica modela interceptor je oblikovana v stilu 'notchback' kupejev in limuzin.
Značilnost originalnega interceptorja je italijansko oblikovanje, ki ga moderni interceptor najbrž ne bo deležen. Predvsem zaradi tega, ker sta v oblikovanje in izdelavo tega vozila vpleteni dve zveneči imeni italijanske avtomobilske industrije. Za oblikovanje tega modela so poskrbeli pri karoseriji Touring, prvi dve leti so karoserije modela interceptor izdelovali v Italiji, v obratu oblikovalske hiše Vignale. Ob tem moramo seveda omeniti tudi ameriški prispevek k uspehu tega modela, vzet iz regalov tedanjega koncerna Chrysler. Seriji I in II sta motorizirani ob pomoči 6,3-litrskega V8 motorja, ki je na papirju obljubljal 335 SAE 'konj' (v realnosti ste na zadnja kolesa dobili približno 270 bhp / 201 kW). Kljub temu je ne ravno najlažji (neto masa v območju 1,6 tone) interceptor lahko zaključil pospeševanje od 0-96 km/h v približno 7,3 sekunde (Autocar je izmeril 6,7 sekunde) in na koncu lahko dosegel končno hitrost v območju 215 km/h. V jeseni leta 1971 smo dobili serijo III s še večjim pogonskim sklopom (7,2 litra V8 ('The big 440'), ki je lahko v osnovni verziji mobiliziral 305 bhp (227 kW), ob povezavi z legendarnimi Mopar 'Six Pack' (trije dvojni uplinjači) uplinjači pa dejanskih 385 bhp pogonske moči.
Nepozabna pa je tudi 4x4 različica modela interceptor, ki jo je krasila oznaka FF (Ferguson Formula), ker je FF (1966-1971, izdelanih samo 320 primerkov) prvi serijski neterenski osebni avtomobil s pritaknjenim 4x4 pogonom in delujočim ABS sistemom znamke Maxaret. Zaradi 4x4 pogona je FF za približno 10 centimetrov daljši od modela interceptor, kot glavno vizualno značilnost za razlikovanje pa velja omeniti dvojni par dodanih 'škrg' na obeh prednjih karoserijskih blatnikih. Tržni uspeh tega izjemnega tehničnega pionirja je pokopala njegova prodajna cena. Že prodajna cena različice interceptor (3.743 britanskih funtov) v stilu izdelkov znamke Rolls-Royce je odgnala veliko plačilno nesposobnih kupcev, za različico FF je moral kupec odšteti precej več (5.340 britanskih funtov). Morda pa je za njegov neuspeh kriva tudi prevelika vizualna podobnost z modelom interceptor.
